Na Veršacu doli sedi,
Neznan svet se teb' odpre;
Glej med sivih pleš v’ sredi
Zarod žlahtnih rož cvete.
Sklad na skladu se zdviguje
Golih vrhov kamni zid,
Večni Mojster ukazuje:
Prid' zidar se les učit.
Divja koza prosto skače,
Od muh daleč je goved,
Planšar z’ Mino po domače,
Po sneg’ lovec iše sled.
Ak vihar drevi valove,
Beži v’ skale plašni trop,
Stresa votli glas bregove,
Grom maje nebeški strop.
Kmalo sonce čisto seje,
Iz jezer stokrat bleši;
Star macesen redi veje,
Vetru, zimi v’ bran stoji.
Tukaj bistra Sava 'zvira
Mati pevske umnosti,
Jezer dvanajst kup nabira
Šola zdrave treznosti.
Tje pogledaj na višave,
Kjer Triglav kupi v’ nebo;
Štej snežnikov goličave,
Kar drži nardalj oko.
Tamkaj ravno Forlanijo
Benečansko tu morje
Dol globoko Hravatijo
Švajca bele gor glave.
Bliz' je polje Goratana,
Orat vidim Štajerca,
Bližnji sosed mi Ljublana,
Ziljska, T'rolska majerca.
Pod velikim tuki Bogom
Breztelesni bit' želim,
Čiste sape sred' mej krogam
Menim de na neb’ živim.