Skip to content
1758–1819

Sadovolni Krajnz.

Valentin Vodnik

Od straže Hravaške Gor sonce mi pride, V’nograde Laške Popoldne zaide;

Z’ Beneškiga morja Jug čelo poti, Od štajerca burja Pri del' me hladi.

Mi brazd'jo konjiči Za ajdo, pšenico, Netrudni dekliči, Pa bel'jo tančico;

Kaj maram, se kruha Prisluži zadost, Ni sile trebuha Okoli mi nos't.

Imam oblačilo Domač'ga padvana, Ženica pa krilo Iz prav'ga mezlana;

Se sveti na lice Kot pirh moj skrlat, Nje šapel, jeglice, Nje modr'c je zlat.

Rad plešem okrogle, S’ peto glas dajam, Premetem vse vogle, Se v’ cepa dva majam;

Nožica pa Mince Za mano drobni, Pobira stopince, Se v’ kroge vrti.

Na žgancih tropine, Pa kislega zelja, Bob, kaša, vse mine, Ko pridem od dela;

Al' bodi pogača, Klobasa, al' sok, Al' kar se obrača Na ražnju okrog.

Za vsako povelje, Mam židano voljo, Za brambo dežele, Al' hoditi v’ šolo:

Povsodi se maham Kot čvrst korenjak, Pa delam, pa baham, Pa pijem tobak.

Cookies on Poetry Cove

We use cookies to remember your language preference and — only with your consent — to learn how Poetry Cove is used. You can change your mind any time.
Sadovolni Krajnz. · Valentin Vodnik · Poetry Cove