Presvetli cesar vabi nas
na domovine bran,
germi že mesto, terg nu vas
k banderu vun na plan`.
Per tim bander` persežemo,
na pričo je nebo,
de kamor pojde, pojdemo,
veselje nam je to.
Pred nami gre največ vojšak
cesarskiga rodu,
za njim hiti vsaktir junak
in ne pozna strahu.
Sovražna roka še nikir
ni boja žugala,
li skerb nas je za lubi mir
v brambo združila.
Če našga kej prevzetniki
od nas bi hotli jmet,
mi serčni radovolniki
jih čmo nazaj podret.
Mi brambovci ne išemo
kralestva ptujga last,
za svoje se potegnemo
in za dužele čast.
Za božjo reč namerjen bod`
ogneni strel nu meč,
za svetiga cesarja rod
na vojsko hočmo teč.
Ohranit to je vsak dolžan,
kar je najlubši kom`,
za svoje starše stojmo v bran,
otroke, ženo, dom.
De je pravična vojska ta,
nam pamet govori,
se ptuji služnosti ne vda,
kdor se Boga boji.
Zdaj poterdimo bratovšno,
naj roko vsaki da,
de se persega naša bo
povsod razlegala.