Skip to content
1758–1819

Novo léto.

Valentin Vodnik

Navada je vošit Nov’ leto priti, Al res al z’ jezikom, More se striti,

Delavcu nese Bogate dari, Prat'karja časi Tud' kaj doleti.

Privošim en konec Star'mu bolniku, Dolgove pobrisat Len'mu dolžniku;

Zdravniku grobe Pogosto gnojit, Doktarju srečno Vse pravde dobit.

Sleparju vsaj nekaj Vrednosti plačat, Tem d'narje, ki znajo Z’ njimi obračat;

Zdiha katera Že dolgo moža, En’ zaročeni Ne več k’ en'ga.

Ohranit poštenim Njih dobro voljo, Hinavcu pometat Enajsto šolo;

Mlad'mu priženit Zadosti petic, Babi jezični Obilno novic.

Prijaznost in pokoj Želimo svetu, Zakonskim ljubezen, Vsaj eno leto;

Da čebelarju Vse muhe roje, Kmetu de dež po Prijatlih negre.

Raztrgane norce Al skrite v’ žamet Želim de b' letas Srečala pamet;

Birtu pokredat Tram, steno, 'nu strup; Pivcu porajtat Pred'n ide vu grob.

Bogat'mu, s'romaku Polno mošnico, De lahko za Prat'ko Vrže petico;

Ako pak ima Pr' lanskim ostat, Pojde moj trebuh Pod rebra vas'vat.

Cookies on Poetry Cove

We use cookies to remember your language preference and — only with your consent — to learn how Poetry Cove is used. You can change your mind any time.
Novo léto. · Valentin Vodnik · Poetry Cove