Pa ga ni drevesa
Kakor naša lipa,
Tam na sredi sela
Gleda čez vse drevje.
Pa je ni mladenke
Kakor hči županja,
Ki ko solnce luno
Vse dekliče mrači.
Gori v lipi tice
Glorijo pojejo
Pa pod lipo joka
Milo hči županja:
„Poj'te poj'te tič'ce
Kar vam gre iz srca,
Meni pa zapoj' te
Pesmico mrtvaško.
Kar vas prosim tič'ce
Mi ne odrecite;
Zadnje pozdravljenje
Ljubemu nesite:
Da pojdem k poroki
Poročim se s smrtjo
Kakor sušca roža
Poroči se z mrazom.“
Ljubi žvižga, poje,
Židane je volje,
Pa spominja ljube
Deklice se svoje.
„O ti žvižgaš, poješ,
Ljubica pa joka,
Joka in zdihuje
Da jej srce poka.
Nam je naročala;
Da naj te pozdrav'mo,
Zadnji krat v imenu
Njenem to pozdrav'mo;
Da pojde k poroki,
Poroči se s smrtjo,
Kakor sušca roža
Poroči se z mrazom.“ –
Zeleno mogilo
Senči drevodvojka,
Dve ste spodaj debli,
V vrh drevo je eno;
Znam'nje: razdeljena
Bila sta na zemlji,
Al v nebeškem raju
Dva sta v dvojem eno.