Skip to content
1831–1897

Starček.

Matija Valjavec

Živel mož je dolgo časa, Sneg pobeli mu glavo, Brada je že sivolasa In se sveti kot srebro.

Ura mu je že odbila, Pride k njemu bela smrt, Ki ga bo v nebo spremila, Ga peljala v rajski vrt.

Jezus hoče k sebi vzeti Gori v sveto ga nebo, Ker on živel je na sveti, Kakor angelci sveto.

Ene v srcu še 'ma želje, Te doseči še želi, Preden v rajsko se veselje, K Jezusu se preseli.

Želje troje: od družine V hiši vzeti še slovo, Ino v hlevi od živine, In od polja tud tako.

Rasti rasti žitno polje, Kakor raslo si doslej, Rasti rasti še vse bolje Ko do seh mal za naprej.

S polja v hlev k živini grede In jo boža in drglja, In izusti te besede Prišle, mu iz dna srca:

Redi redi se živina Kakor si se mi do zde, Dalje od sinu do sina Še vse bolje ko dosle.

Starček zapusti živino V hišo gre pa vleže se, Skliče vkupaj vso družino In jo zbere krog sobe:

Le sem le sem vi družina, Tri reči vam še povem, Vredne vašega spomina Tri besede preden grem.

Prva je beseda taka, Ljubite gospod – boga, Ker gre njemu slava vsaka, Ljubite ga iz srca.

Druga je beseda taka: Ljubi naj zavolj boga, Ker gre njemu slava vsaka, Vsak kot sebe bližnjega.

Tretja je beseda taka: Kdor bo star'še spoštoval, Ki jim gre spodobnost vsaka, Jezus ga bo daroval.

Tri so lučice prižgali, Sladko v bogu je zaspal, Angeljeki so prijadrali, Angelcom je dušo dal.

Rajsko pesmico zapeli, Pa so peli prelepo. K višku k višku so zleteli Z dušo k Jezusu v nebo.

Cookies on Poetry Cove

We use cookies to remember your language preference and — only with your consent — to learn how Poetry Cove is used. You can change your mind any time.
Starček. · Matija Valjavec · Poetry Cove