Ko gledam s pomladi
Cveteče drevo
Veselja se smeja
Mi srce sladko.
Približam pobožno
Se mu gologlav’,
Ker ono mladosti
Podoba je prav.
Vseh vrtov je slava,
Vseh vrtov je kras,
Prepevajo tice
Mu hvalo na glas.
Za dom si izvoli
Ga tičikov par,
Ljubezni je srečne,
Vesele oltar.
Iz cveta čebele
Nabirajo med,
Napravljajo ’ž njega
Nebeško si jed.
In v senci njegovi
Pozabi se trud,
Glavičici sivi
Prijazno je tud.
Mladosti nedolžni
Enaka je last,
Ta svet je dežele,
Človeštva je čast.
Vesolje razseva
In radost budi,
O krasnosti njeni
Se vse veseli.
Z veseljem napaja
Še starcu srce,
O njej se nebesa
Same vesele.
Zatorej ko vgledam
Cveteče drevo,
Veselja se smeja
Mi srce sladko.