Ti v milosti nepresežen,
Ki si bil in boš povsod,
Kličem tebe obetežen,
Čuj me kralj in moj gospod.
K tebi dvignem glas molitve,
Zjutraj slišal klic boš moj,
Vpitju gluh ne boš prositve,
Ker krivica dom ni tvoj.
Zlim prebitja zraven sebe,
Stana jim ne bodeš dal,
Ne strpi krivičnik tebe,
Pred teboj ne bo obstal.
Ti zlotvorcom, hudobivcom
Si na vekomaj sovraž,
Krvoželjnikom, lažnjivcom
Gnus in stid spoznati daš.
Jaz dosegši milost tvojo
Pridem k tebi na tvoj dom,
V tvom svetišču dušo svojo
Dvigal k tebi v strahu bom,
Vodi v svoji me pravici,
Bodi sprimljevavec moj,
Da ne pojdem po krivici,
Da sledil bom za teboj;
Ti gospod ravnaj pred sabo,
Pred obličjem svom mi pot,
Da bom hodil zmir za tabo
In se vragom ognem zmot;
Ker v njih ustih ni resnice
Srce njih nečimrno,
Njih jeziki govorice
Zle, goljufne polni so.
Grlo njih je kakor žrelo,
Usta brezen, grob odprt,
Sodi totih ti krdelo,
Zlij na nje pravični srd.
Njih naklep končaj, zavrzi
Po njih hudotvoru vse,
Ker njih množica te mrzi,
Ker razsrdili so te.
Vsi povesele se k’ upa
Svit jim ti si o gospod,
Večno nalijala kupa,
Tvojih se jim bo dobrot.
Ti med njimi boš prebival,
Stanje njih jim dom bo tvoj,
Kdor te ljubi te bo vžival,
In ponašal se steboj.
Ki pravica so jim poti,
Dal jim boš svoj blagoslov;
V svoji s’ nas obdal dobroti
Kakor mesto brambe rov.