Kedar sem na pomoč k njemu dvigal klice,
Slišal me gospod je, moje bog pravice.
Daj, usmilno roko stegni čez me svojo,
Sliši moje vpitje, čuj molitev mojo.
Vi človeški sini, žalost vam dokori
Srce še težila bode v bridkem mori?
Kaj nečimrnost so vam edine misli,
Ste laži prijatli, krivda vam je v čisli?
Znajte da je boga moj’ga moč velika,
Čudnega je storil svojega svetnika.
Kedar va nj zakličem on odpre mi sluhe,
Krik moj ne potrka na ušesa gluhe.
Bodite srditi, ali ne grešite,
V hramu kes čez srca mišljenje budite;
Bodi dar pravica, up gospod vam bodi,
Krivo naj po sledu svojem vas ne vodi.
Slišim, godrnja že marsikter mrmravec:
Kdo se nam prikaže dobrega dajavec?
Že pogledal ti si nas z očesom milim,
Srce si z veseljem mi navdal obilim;
Dal pridelek veči žitnega si polja,
Trsje bolj osočil, rast povišal olja.
Jaz bom tudi v miru sladko spal, počival,
Pokoj bom nebeški rajske slasti vžival,
Ker me z milostjo si ti gospod okrožil,
Up do tebe vkrepil, vtrdil in pomnožil.