Gospod, preganjevcov število
Poglej kako se je namno’žlo,
Krdelo sprotnikov obilo
Se zoper mene, glej, je zlož’lo!
Kriči kričavcov truma mnoga,
Že marsikdo je tak izustil:
Pomoči nima več od boga,
Pole, gospod ga je zapustil.
Al ti gospod pomoč si moja,
Ti moja čast, ti moj nadzornik.
Glavo mi dvigne desna tvoja,
Povišaš koj me moj podpornik.
K gospodu klic na glas povišal,
Ko prišel sem v nadloge hude,
Me z gore svete je zaslišal,
Prispel na pomoč mi brez mude.
Zaspal sem, san me je posilil
In zbudil sem se, vstal na novo,
Ker se gospod me je usmilil,
Sprejet sem v milost spet njegovo.
Ak tisuč tisučev sovražnih
Obleže me, bom brez bojezni,
Ti dvigni se gospod bog blažnih,
V pogubo sramno jih pogrezni.
Pobil si vse sovrage zlobne
Ki ti stoje po krivem zoper,
Zobe jim strl, k’ jih znaš hudobne,
Njih strta moč je, strt njih coper.
Pri bogu le za rod človeški
Edino je pomoč vsesmilna,
In tvoja blagodat, nebeški!
Na ljud tvoj zlije se obilna.