Hrani me o stvarnik neba,
Nada moja vselejšna,
Ti si bog moj; ino treba
Ni ti blaga mojega;
Ti k svetnikom vlasti svoje
Nagnil nagnjenje si moje.
Zrasla njih slabost kot gora,
Prihiteli so po tem;
Sklicoval ne bom njih zbora
Vkup h krvavim ne darem,
Še ime njih naj ne pride,
Naj iz ust mi ne uide.
Ti gospod, ti sam si moja,
Moje kupe dedšina,
Povrnila roka tvoja
Bo mi kar ’mam deleža;
Obrnila se in padla
Na visoko mi je vadla.
Tebi čast gospod in slava
Ker si dal mi uma moč
Čut notranji spodbudava
K temu še me pozno v noč;
Pred menoj si kodar hodim,
Da ne padem, ne zablodim.
Srce toraj je veselo,
Jezik radosten močno,
Počivalo, mir imelo
V upu moje bo meso,
Ker ti daš mi da utegne
Duh se peklu, in ubegne.
Ti svetnika bodeš branil
Svojega trohljivosti;
Pot življenja s’ mi naznanil,
Dal mi boš v obilnosti,
Da se s tabo bom na pravi
Veselil pri tebi v slavi.