Nad gore večerna zora
lahno je vstajala,
v aleji pod kostanji
si ti se sprehajala.
In s tabo starejša sestrica
in mlajša je bila,
a z vami vsemi tremi
bila je gospa mama.
Starejši ponosno tako se
oči utrinjajo,
poteze okrog ust na Stuart
Marijo spominjajo.
In tvoja mlajša sestrica
je kot krilatec čist –
ne, lepšega ni naslikal
nikdar Murillev kist.
A ti, a ti Gizela,
si li mu bila model,
ko ustvarjal je na prestolu
Madonno Rafael?
Nad gore večerna zora
lahno je vzhajala,
a meni v srcu ljubezen
je tiho vstajala ...