Ti gizdava devojka Julijana!
Nocoj, nocoj me poslušaj,
nocoj govori moja duša
s teboj.
Okrasila se s cvetkami poljana.
Tajnostno okrog trepetanje –
povzdigovanje ...
Vse travne bilke se zibljejo,
v molitvi se pripogibljejo,
a rožice mašujejo,
iz kelihov jasnih žrtvujejo
soncu nebeškemu svojo kri ...
„Pridi, pridi, višine car,
med svoje služabnice zveste,
prejmi ponižnega srca dar,
me vse smo ti čiste neveste!“
Sonce nebeško sije, sije,
sonce nebeško pije, pije
čisto kri –
ali med rožice sonca ni.
Biserne žarke razsiplje povsod,
ali v višini njegova pot
blesteča se bliska.
Zaman ve rožice plakate,
zaman ve rožice čakate
njegovega obiska ...
Ti gizdava devojka Julijana!
Nocoj, nocoj me poslušaj,
nocoj govori moja duša
s teboj ...