Aj ti ljubica,
kak zločesta si!
Lažeš mi samo,
da nevesta si.
Pa na pir me svoj
vabiš, že nocoj,
in harmoniko
vzamem naj s seboj!
Se okliče naj
trikrat naju prej
novi kapelan –
ali – o povej –
kaj pomeni naj
okrog usten smeh,
a taisti hip
solze ti v očeh?
Ah, ta čudni smeh –
ti nezvesta si!
Solze te v očeh –
ti nevesta si!
Pri vojakih, da,
dolga leta tri –
kaj se vse doma
lahko spremeni!
Sosed je umrl,
mož najlepših let,
bogme – ni imel
jih ni trideset!
In krčmarjev konj
tudi je dostal –
kak se nesel je,
kak je peketal!
In ponosni hrast,
stari za vasjo
tudi več nikdar
zelenel ne bo.
Pa kako ljubav,
nežna rožica,
slaba vztrajala
bi ubožica ...
Ah, ljubav ... Nocoj
naj na pir grem tvoj?
in harmoniko
vzamem naj s seboj?
Glasno peval bom
glasno sviral bom
smrtno pesem si ...
Srečni vi ljudje,
veselite se!
Kaj vam tuja bol?
Zavrtite se!