Tamariska pne nad mano
s cvetjem omotane veje,
in iz vsake čašice
cedi se omotna vonjava
v tenkih curkih:
kakor bi sipale
nevidne roke
ljubečega bitja
name svoj blagoslov ...
Kje si? Kdo si?
Pridi, pridi!
Moje roke hrepene
po tvojem objemu.
Pridi, pridi!
In ti boš trosil name
hladeči mir,
in jaz bom mazilil
tvoje lase
z vročo ljubavjo
samotnega srca ...