Padle so cvetne sanje
v tvoje krilo v tihi noči,
v tihi noči sem te ljubil,
deklica moja.
Okrog mene je puščoba,
v mojem srcu pa vijo se
kvišku hrepeneči cveti –
k tebi hrepene.
Dvigajo se, dvigajo se ...
Pod žarečim nočnim nebom
plavajo tak lahno, rahlo
v nepozabni kraj.
Nad teboj oblak iz samih
rožic in dišav opojnih:
moje sanje ... Moje sanje
nate padajo.
In ležišče tvoje mračno
in vse tvoje svetle steze,
vse posipane so z nežnim
cvetjem – sanjami.