Polna svetlih sanj
noč sloni nad zemljo,
mesec gori nad njo,
dvoje očij zre vanj:
„V moji deželi ni cest,
na mojem nebu ni zvezd,
v mojih očeh – tema,
v moji duši – bolest.“
... Kaj je to švignilo
z neba na zemljo skoz noč?
V duši trpeči nenadoma
nekaj se dvignilo:
Moč!
Glej, in ceste se križajo
vsepovsod, vsepovsod –
voli – svobodna je pot –
zvezde nebeške se bližajo,
čuvajo potnika zmot ...