Milostno nebo ti bodi,
Albertina, Albertina!
Naj ti vere ne prelomi,
kot si ti jo prelomila!
Jaz sem hrepenel po tebi,
kakor hrepeni cvetlica
po hladilu tihe rose –
cvet je rosa porosila,
moje lice – grenka solza.
V morju tog se je topila
duša moja, njega klela,
ali zate je molila:
Milostno nebo ti bodi,
Albertina, Albertina!