Deklica šla je po vodo
z lepo srebrno kanglico.
Zora na nebu sevala,
ptičica v logu pevala.
Jagoda zrela nudi se:
„Daj, le za hip pomudi se!“
„Jagoda rdečka – dober dan!
Ali moj bratec je bolan,
in on ozdravel prej ne bo,
da mu prinesem z vrelca vodo,
deklica moram zajeti jo,
predno še solnce obsveti jo ...“
Hladne vodice zajela je,
bistro domov odhitela je,
Deklica šla je po vodo
z lepo srebrno kanglico,
deklica je domov prišla,
kanglica bila zlata vsa.