Kako je poln kristjanov temni hram!
A on leži razpet na križu tam,
in množice se tja pomikajo,
z molitvami se mu dobrikajo.
„Odrešenik sveta, pomagaj nam!
Brez Tebe ne vemo ne kod ne kam ...
čaščena si ...“ pobožno sikajo
in svetih ran se mu dotikajo.
In vstala je in šla. In jaz sem vstal.
Nad križanega se sklonila je,
poljub na ustna mu dahnila je.
Gorak je še igral na njih, skladak,
a jaz sem šel in sem mu ga ukral
in odhitel sem – Juda II. – v mrak.