Jaz se divim tvoji krasoti,
ti čista, ti sveta!
V kristalno skledico strežem tvoje solze
in pijem tvoje solze,
ti čista, ti sveta!
In tvoje solze me krepe,
ti čista, ti sveta!
Ne plači, ne plači!
Ne boj se, ne boj!
Ne boj se smrti, ne boj se sodbe,
ne boj se pokrajin neznanih,
temotnih, brez poti nazaj! ...
Ti si čista in jasna, nedolžna si,
kot bila si prvi dan.
Tvoja pot je bila svetla,
brez zmot, brez padca,
tvoja lilasta krila
so zvenela po sinjih višinah,
in brezkončnosti so se čudile,
in trepetajoč so ti gledale v lice
in te božale mehko, lahno ...
In zakaj se bojiš,
ti čista, ti sveta –
ti duša moja?