Brezplodne ure spet vise nad mano
s samotami večernimi,
s tihotami jednakomernimi;
v meglo je širno mesto pokopano.
Sveti božični čas!
Glasovi plapolajo
zvonov polnočnih, in pobožne sveče
po mračni cerkvi mirno trepetajo,
umirajo ...
Neštete množice se zbirajo,
Pred božjimi se čudi klanjajo
in v davne, daljne čase sanjajo.
Nad njimi plava sveti duh pokoja ...
A jaz ...
O, če bi vedela, ti majka moja ...