Bila si mi posoda vse svetosti,
okitil sem s čarobnimi te cveti,
napolnil sem te s sanjami mladosti,
postavil sem te na oltar.
In gledal vate v tajnem sem trepeti,
in hrepenel po tvoji sem sladkosti,
in ljubil sem te ... tak nikdo na sveti
ne bo več ljubil te nikdar ...
Bilo je – in nikdar se več ne vrne.
Nekdo je sveti žrtvenik oskrunil,
nekdo je v jasno tekočino pljunil,
prelila se iz čaše je srebrne,
ugasnil je lestencev žar ...