Kak donite ljubeznjivo
Iz visocih lin zvonovi,
Kak zvonite pomenljivo,
Jasnih visočin glasovi!
Radostno ste me budili
Vsaki dan o svitli zori,
Vsaki večer govorili:
Dragi sin, memento mori!
Oj zvonovi, le donite,
Deleč čuje se zvonjenje,
Po širjavah govorite:
Kratko, človek! je življenje.
In ko pride dan Gospodov,
Še glasneje mi zvonite,
Naj doni do vsih narodov
Slava sreče vekovite!