Prijadralo je leto novo, Veseli se, slovanski rod! Kolo prinese ti njegovo Cirilov in Metodov god.
Kak svetijo se Dioskuri Na severno in južno stran! Pred tisuč leti v srečni uri Napočil je nebeški dan.
Spomladi tisuč je cvetelo, Minila tisučkrat jesen; Valovje zemljam je šumelo In mir kalil vihar meglen.
Povzdigali so se gradovi, Zelenje krilo gore, plan, Po njih verstili se rodovi, Ne sveti več jim beli dan.
Dokaj se cvetja je osulo, Potihnil marsikteri glas, Premnogo veselic minulo, Tožba obilno slišal čas.
Al zginilo je brez spomina, Po novih krogih teka svet, Le malo hranja zgodovina, To brez dišav je mertev cvet.
Al vajno seme, prečastita Aposteljna, Ciril Metod! Poganja zemlja plodovita Čversto nenehoma povsod.
Bili so radostni Slovani, Zaslišavši presladki glas, Beseda materna naznani Nebeških čudežev jim kras!
Preidejo naj milijoni, Naj hribi v brezna se vale, Vgasujejo mogočni kroni Naj svitli biserji: molče
Naj o junaštvu pesmi glasne, Naj rija vniči oster meč, Pogrezajo se mesta krasne, Naj dika, slava bode preč:
Luč svete vere večno sije, Prejemljo njo za rodom rod, Nikdar minljivost ne zakrije, Kar blagoslovil je Gospod!
Radujmo torej se Slovani, Povzdiga serca rajska slast, Ljubezni žarki so prižgani, Aposteljnoma slava, čast!
V lepoti večni se razgrinja Rod, ki mu plamen ta gori, In vekovitost čudno strinja, Kar čas v stoletja razdeli.
Le-to je večna zgodovina, Keršanstvu nezmagljiva moč, In jasna solzna v njej dolina, Bliščobe ne premaga noč.
Al bo, ko tisuč let spet mine, Osrečeni slovanski rod V zavetji lepše domovine Obhajal še preslavni god?
Al pa zastanejo tečaji, In času zginejo meje, Ter letom brazde, dnevom kraji, Sijalo solnce bo – kdo ve?
Svetila pa bo zarja zlata Nad mnogo mnogo tisuč let V deželi, ki solunska brata Odperla sta jo, Slave svet.
Z neskončno slastjo bo donela V nebeški godbi blagovest, Ljubezen vekomaj gorela, Če, rod slovanski! bodeš zvest.
Zato pozdravljam leto novo, Veseli se, slovanski rod. Kolo prinese ti njegovo Preslavni tisučletni god!
Kak svetijo se Dioskuri Na severno in južno stran. Pred tisuč leti v srečni uri Napočil nam je večni dan!
Cookies on Poetry Cove