Serčnost velja! junak prid bojem kliče,
Pogumno bije v persih mi serce;
Kot blisk tečaj življenja se pomiče;
Naj zapustim dežele drage te,
Saj lepše sveti zora se unstranska,
In vekomaj slovi serčnost kerščanska!
Zveličar zapusti kraljestvo svoje
Za dolgo versto siromaških let,
Preganja tmino, bije smertne boje,
Da pogubljenja reši tužni svet.
Naj slavniši na zemlji so junaki,
Ki v sveti službi Njemu so enaki.
Poslala je aposteljne Judeja,
Zastonj dviguje se neverski dim;
Nikjer keršanstvu se ne stavi meja,
Vklonile so Atene se in Rim.
Pomirijo se morske globočine,
Ko mili glas mogočno jih prešine.
Otroci Slave slušajo Cirila,
Poštenost Rimu kaže ž njim Metod.
Kot godbin glas meči beseda mila,
Britanec prerodi germanski rod.
In koder žarki solnčni se žarijo,
Možje pogumni sveti uk učijo.
Narodom lepše jutra se jasnijo,
Kot vzhajal bi stvarjenja pervi dan.
Iznova zlati veki se rodijo,
Zastonj sovražna moč se stavi v bran.
Zavetje mirno drage domačije,
Odloga ni, pogumno serce bije!