Ne prašaj, kaj ledina pravi,
Kaj solnce, zvezde govore,
Kaj zvon prepeva po dobravi,
Poterkaj rajši na serce.
Ljubezen mu je prirojena,
Domovje mirno celi svet, –
Dežela lepša mu nobena,
Kot tihega zavetja cvet.
Zgojila te je draga mati,
Očetu si veselje vse,
Sestre te ljubijo in brati,
Tovaršev mladih dosti je.
Prijatli dragi tu živijo,
Ki zvesti bojo vekomaj,
Vesele pesmi se glasijo,
Al zadnjič mar jih čuješ zdaj? –