Nikdar, nikdar, predragi dom,
Na zemlji vidil te ne bom? –
Kako vse drago pozabiti,
Vse dni in leta tujeu biti?
Sladak tu materni je glas,
Veselja mnogo, kratek čas;
Neznan drugod se jezik čuje,
Terpljenje nikdar ne miruje.
Tu serkam bistri jasni zrak,
In raju dom je moj enak.
Nevarno, britko pa življenje,
Kjer ljutih je zveri tuljenje.
Kaj lepše, slajše je kot mir,
Ki čiste sreče je izvir?
Al brezno morje tam odpira,
Šumi, lovi, strašno požira!
Odgovor drago serce daj,
Premisliti je čas sedaj:
Prjetno, mirno tu življenje,
Tam pot, težave in terpljenje. –