O poznem večeru zamorski učenci
Zapuščajo šolo, in jutranji zor
Povablja dih zopet v hišo misjonsko,
Abuna s tovarši pozdravlja njih zbor.
Razlagajo njim se večne resnice,
In „zgodnje Danica“ k molitvi budi,
Ko solnce izhaja, na potu prepeva.
Vesela truma, Marijo časti.
Na potu večernem po barski deželi,
Kjer nikdar častil se pred sveti ni Bog,
Prepevajo čast in slavo učenci,
Da glas se razlega okrog in okrog:
„Hvalite Gospoda narodje po zemlji,
Naj hvali Ga zemlja, bregovje, morje,
Slavite Gospoda vse reke, potoki,
Naj v času Ga dnevi in leta časte.
Hvalite Gospoda, ve zvezde nebeške,
Naj hvali Ga solnčni in lunin žar,
Slavite oblaki Ga sivi z vetrovi,
Donijo naj pevski glasovi mu v dar.
Slavite Gospoda vi kori nebeški,
Kerubov in serafov svitle verste,
Vesoljno stvarjenje Gospoda naj hvali,
Od jutra do mraka, od mraka do dne!“