Zveličar moj! kako je čudno,
Da v večnem mestu Te častim.
Pokoja išče serce trudno,
Pomahaj, da ne oslabim.
Saj veš, da svetna ni lepota
Vabila mojega serca,
Ker Tvoja slava in milota
Mi več kot celi svet velja.
Gospod! Tvoj glas, stopinje Tvoje,
Uho posluša, zre oko;
Tvoj dih budi življenje moje,
Odpira sercu se nebo!