V sobi svoji nem, potrt
Premišljam danes belo smrt;
Zapustil kmalu bom ta dom,
Takoj se v grob preselil bom!
Oh kje življenja si radost,
Kje lehkomišljenost, norost?
Preminolo je vse nakrat
Kot mine sen ponočni zlat.
Nazaj obračam v prešle dni
Solzne, upale mi oči;
Bridkost ujeda mi srce,
Ko misel se potaplja v nje.
Kako vse prazno za menoj,
Kako vse nično, Bože, joj!
Oh kaj sem delal? nag in gol
Pred sodnji padem ti prestol!
Kaj tebi skažem, sam ne vem,
Ko pred teboj osupel, nem
Z rokami praznimi bom stal,
Račun ti trepečoč dajal!
V pravični jezi Bog strašan,
Usmili mene se ta dan!
Pravični Bog, pa tudi mil,
Ne daj v oblast me vražjih sil!
Če ni ti blo življenje vse.
Naj smrt ti posvečena je!
Ne bodi se skesanim strog,
Smiluj se me, smiluj se Bog!