Tiho z neba mesec sije,
Mir lijoč na slednjo stvar,
Mir i meni v srce lije –
Hvala Ti, vesoljstva car!
Lehko topli vetrec veje,
Drevje tajnostno šumi;
Jasno se ozračje smeje
In po cveticah duhti.
Krog po rosni se travici
Mesečni leskeče svit;
Milo pa nekje družici
Slavček peva v grmu skrit.
Tu stojim poet sanjavi
Na gorici nem in sam;
Kaj mi vse roji po glavi,
Kaj mi v srcu vre, ne znam.
Duša mi v razkošji gine,
Srce v prsih se topi;
Aj, neznane ti miline!
Aj, prekrasne ti noči!