Zmiraj najde se še kteri,
Ki prostost na vatle meri,
Posvaruje skerbno me,
De pustim naj pesmice,
Ki svobodo preslavitno,
Povzdigujejo očitno.
Bratic dragi! kaj začeti
Serce hoče, kaj zapeti
Vender druziga kar zna,
Kar življenja zgodba ga
Le navdihje, ga prežari,
De poječe v strune vdari?
Alj zamorem zamolčati,
Mertvo v sebi zakopati,
Kar se silno prebudi,
Kar mi vnema žarno kri;
Kar požgati serce hoče,
Serce mlado, živovroče?
Glej, kot morje se vzdiguje,
Na ostrove vale bljuje;
Kviško rase njega plan;
Ti pogon je čudni znan
Rasti vodniga obzira,
Kaj ga zbuja, kaj navira?
To morbiti lune mile
Čudne so moči storile,
De voda nakupni liv
Se prebuja v brezdnu živ?
Alj so vednosti ti dane,
Zjasniti moči neznane?
Glej natok nehavši mine,
V brezdna temne globočine
Hitro val polega zdej
Se v obmerje morskih mej,
Tolažiti kaj sirove
More spenjene valove?
Kadar pride čas rasenja,
Kadar pride čas padenja,
Vzdigne se in pade val,
Nikdar moči ni obstal,
Moči vse prebudni zgorni,
Moči stvarniku pokorni.
Večni serce mi je podaril,
V njem je pesmice ustvaril
In naročil on je sam
Mojim serčnim pesmicam,
De svobodo preslavitno
Naj vzigujejo očitno. –