Kar vidiš svetov ti bleskečih,
Enako se vedno vertečih,
Vse veže vstvarjenja zakon.
Če stvarnik moči jim odreče,
Svit jasni in tek jim poteče,
Omaga vertivši njih gon.
Vladarstvo, kot neba zvezdice
Se more deržati pravice;
Ne sme odstopiti od nje.
Če druge si pota izbere,
Se nagloma moč mu podre,
Igrača nevihte strašne. –
Od kod nek zemljica rodivna
Vse sade radosti nosivna,
Prerodno dobi svojo moč?
Če stvarnik ji sonce pogasne,
Če vzame moči ji on rasne,
Objame zapadna jo noč.
Tak mor'jo vladarstva naredbe
Modrosti le biti nasledbe
In milosti blagi le čin.
Če silo narodi terpejo
Če stiske jih rane užgejo,
Vladarstva se prime pogin. –
Kdo dvomi, de trupla nam ude
Premika, njegove obude
De vzrok je nevidljivi duh?
Iz trupla begoči vun plane, –
Mertvo obleži, se ne gane,
Vid mine, in glas, in posluh.
Vse vpogje čez celo deželo
Postavi se prosto, veselo,
Če ljudstva ljubezen živi.
Brez nje pa vladarstvo podre se,
Serd ljudstev obuda potrese,
Katere tolaži le kri.
Ljubezen nar bolje kraljuje,
Ljubezen nar bolje spolnuje,
Kar njene postave reko.
Oj srečni narodov sinovi,
Če kralji od vas ko bogovi
Razpodli so sužnost hudo!
Ljubezen nar bolje zvezuje,
Ljubezen nar bolje varuje
Prijazni med složnimi stan.
Oj srečni zato vi vsi kralji,
Narodam ki svojim prižgali,
Svobode blagostni ste dan.