Skip to content
1827–1870

Večno.

Lovro Toman

Svet z mečem osvoji si viter močan, Čast z njim gre, kot orli dereči; Alj meč mu begoči je hitro razdjan, In orli padejo leteči.

Gotovo pačni, kar si moč zadobi, Ko veter v pušavi se hitro zgubi. Resnično ostane. V nevarnosti kot Dobi si z žarečim očesam,

Kazaje po zemlji otemnjeno pot Veli nam prot večnim nebesam. Resnično je večno; in večno slovi, Od roda se rodu naprej zasadi.

Pravično je večno. Se prime, plodi, Če tudi vihar kak pridere; Hudobno če tudi si svet obderži, Se pravo še lahko izbere.

In ko se preganja z goljfivno močjo, V objem naj se persi mu tvoje odpro. In misel v gorečim ko sercu se vžge Se krepi in djanje postane.

Resnica, pravica očitna strašne Zaceli narodam vse rane. V nevarnim poskusu ki padli pa so, Iz Lete ko zvezdice gori grejo.

Tak pesem ne mine, ko rožice slad, Ko luč, ki v oblakih igra se; Kar krasniga stvariš, ne vzame zapad, Se vnovi prihodnje še čase.

Tud krasno je večno, njega si blaga Nabirajmo pridno iz časa morja. Razumi resnično, se derži pravice, Z veseljem se primi del krasnih,

Nikoli ne vgasnejo te tri zvedice, Slušavcam glasov neboglasnih. Kar čas ti poda, mu daš zopet nazaj, Le Večno ustvari ti večnosti raj.

Cookies on Poetry Cove

We use cookies to remember your language preference and — only with your consent — to learn how Poetry Cove is used. You can change your mind any time.
Večno. · Lovro Toman · Poetry Cove