Glasove milopevne nas učila,
V serce mlado nam misli vsim goreče
Svobode dan budivši in želeče
Je Slava prostorojena vdihnila.
Vsim mati nam je bistro um zmodrila;
Kot kamne slap beli vode dereče,
Ki se po skalah stermih doli meče:
Tako serce nam je nesnag omila.
Objimo bratje! mater poljubimo,
Zvesti ostati vsi ji persezimo,
Ne ve se, kar prihodnji čas prinese;
Alj zdi se mi, de za nočjo dan pride,
De moč postane, kjer se več jih snide,
De moč neznana zbuja le potrese.