Pod lipo.

Slavna bognja, mnogoletna lipa! K tebi mlado žene me serce, Samki de se polno ti izsipa, Ker zavetja druziga ne ve;

De zapoje pesmice ti Slave, V kterih k Bogu za pomoč kipi, De oprosti ptujca jo težave, Ki kot silna skala jo teži.

Deblo krepko! dolgo v zemlji stari Vejce spenjaš, broj prosivnih rok; Dolgo sonca rodovitni žari V živo rejo grejejo ti sok;

Luna bleda dolgo poslušuje Mili vejčic žalostnih nemir; Alj počasi dan se približuje, Dan slavjanske zmage – sreče vir.

Lipa slavne veze pomenljiva Bivši dni visoko cenjena! Mila žalost mi serce zaliva, De si zdaj že skor pozabljena;

De ga ni že skoraj kraja, kota, Kjer nevrednih bi ne blo sinov, Kjer bi zaničvana neba dota Pesem serčnih bi ne bla glasov.

K tebi v divjim svet sovražnim begu Za pozdrav in svet in plat hitim; V red otrokov zvestih sim prisegel, Sim prisegel, de za te živim.

Naj ti pesmic mojih žalovanje Priča naj ti bode moj objem, De od tebe me nič več ne gane, Dokler, de v deželo petja grem.

Tebi zanaprej le hočem peti V perja, v vejčic miloglasni šum; Tebe samko za sodnico vzeti, Ne pa ljudstva zlatokupni hrum.

O svobodi strune bom prebiral O združenji sinkov Slave bom, S serčnim' glasmi zadnjimi še zvest umiral Za Slovenjo blago, dragi dom.

Ne poznam strahu, ne ptuje sile, Zastavljivši serca lastni don. Kadar strune bodo potihnile, Nad manoj zapoje mili zvon:

Takrat bodo pesmice zbežale, Tje, kjer večnih je sodnik plačil; Tamkej bodo pričo mu dajale, De resnice same pevc sim bil.

Brez ovenca čelo bo zaspalo, Nič dramilo mi ne bo miru; Saj potihne, mislim milo, žalo Pod gomilo vsakiga grobu.

Če mi bodeš na zasip trosila Perja žlahtniga zelen obroč: Opušena pevca bo gomila Venc imela vedno zelenjoč.

Vejce širne! v perji vašim gostim Glas hranite vnetiga serca, Bratam de neslavnim in neprostim Mlačni vetrič ga v serce pihlja.

Vem de burja v žal še zmir vas zbuda, Ko za čelni kinč vas ne vzamo; – Poterpite, – prišle bodo čuda, De junaki z vam se venčajo.

Ko prihodnje verli se junaki Tu pod vam za vojsko zbirajo, Kadar hudo ranjeni vojaki V senci vaši hlad si išejo:

Zapojite glasnika jim šuma Z mojih pers udihnjen zmage pev, De Slavjan ponosniga poguma Bode dragi dom si svoj otel! –