Skip to content
1827–1870

Moje pesmice.

Lovro Toman

Kdor bere moje pesmice, Naj misli, de so rožice, Ki bodo lepši razcvetele, Od sebe slajši duh puhtele,

Ko gnalo bodo cvetnice. Kdor bere moje pesmice, Naj misli, de so tičice, Ki bodo viši gor zletele,

Ko bodo krasneji imele, In urniši perutice. Kdor bere moje pesmice, Naj misli, de so kapljice

Ki bodo vkupej zašumele, Naprej, naprej, ko val hitele, Ko zderejo zaturnice. Kdor bere moje pesmice,

Naj misli, de so iskrice, Ki so se v mladim sercu vnele, In bodo žarneji gorele, Ko vplamijo jih sapice.

Kdor bere moje pesmice, Naj misli, de so deklice, Ki bodo glasno le zapele, Ko drage ljubčike imele,

Dobile bodo bratice. Kdor bere moje pesmice, Naj misli, de so samčice Zaperte skoraj ovenele,

Ker revce niso smele Zapeti 'z skrivne izbice. Kdor sliši moje pesmice, Naj misli, de so strunice,

Ki bodo vedno glasno pele Čast, slavo materne dežele, Slovenje, drage ljubice.

Cookies on Poetry Cove

We use cookies to remember your language preference and — only with your consent — to learn how Poetry Cove is used. You can change your mind any time.
Moje pesmice. · Lovro Toman · Poetry Cove