Edinost.

Edino je večno, ko drugo pogine, Edino ostane in nikdar ne mine; Edino vse dobro in krasno obseže, In z nju stanovitnost krepotno zaveže,

Iz veka na vek in za vek obstoji. Edino ostane, Se nikdar ne gane, Ko drugo odpade in nično beži.

Edinost lastnost je Stvarnika obstojna, Če tudi v stvareh se odkriva nam brojna, Nje duh po nebesih visokih ustvarja, Nje svit nam dani in plami vsaka zarja,

Nje glas in ukaz pretresavni je grom; Vse krožniga šira, Edinost zvira, Ki v bitji vsim ima ob enim nje dom.

Na zemlji nje hčerka krepotnim narodam Obstoj ohranuje z mogočnim zaplodam; Rodivna umetnost, nebeško pravico, Osrečenga ljudstva nar boljši kraljico,

Jim stvari njih raj in osnuje nebo; Alj kadar odpade Pustivši njih grade, Se naglo jih prime razder in pa zlo.

Kar se je do danas narodov rodilo, Ni Grekam in Rimcam enacih še bilo; Alj Tebe in Šparto, ponosne Atene Glej, v žezlovim skusu verstivši iskrene

Zaduši, na sestre planivši osvoj, Ko so pozabile, Nar veči de sile Rodi in podžari sestrinski razdvoj.

Svetovi rimljanski na dvoje zdeljeni Vmiraje v zapadu k otetbi nobeni, Ne morejo ročic k očetu stegati; V edinosti bli so jim veki le zlati,

Ni bog bil mogočen, le samo njih meč. Meč hitro razkruši; Kar v zmago naduši, Kar miru kraljuje – Edinost – je več.

Edinost je bognja, ki serca objame, Če v njih se ljubezen čezsvetna uname; Edina je misel, edino veselje, Edine vošila, edine so želje,

Edino je bitje, edino serce; Alj kadar odtegne, Iz serc jo pobegne, Serce od ljubezni nebeške ne ve. –

Slovenski narodi! iz eniga krila Vas ena je mati visoka rodila; Kaj blage in mile vem serca zdaj ptuji? Oj varite, bodo vmorili jih kljuji

Protivni in ptujca zasačni zatisk; Edinost če mati Vsih vas ne pobrati, Podaja za ptujca ne v roke vam blisk!

Slovenci predragi! kaj vender le skuša Protivnika vas zapeljivost, kaj duša Se vaša, kaj serce na ptuje vernuje? Verjemite bratje, de drago plačuje,

Kdor hodi po srečo v nasprotnikov kraj. Doma ostanimo! Doma se bratimo! Kaj naša Slovenija lepi ni raj?

Slovenci predragi! zdaj hitro na noge, De reši se ptujnosti hude nadloge Slovenija draga nam cenjena mati; De krasna začne se iz spanja vzdigvati,

Svobodniga duha, edinga serca; De narodnost naša, Beseda de naša, V deželi domači zaterdno velja.

Slovenke ve drage, cveteče dekleta! Vas bode naj vsaka za dom tak uneta, Uneta, ko hčerka Slovenije vredna, De mati prezala in krasna in čedna

Tud najde pri vas, kar si vedno želi: Ljubezen gorečo, Ljubezen žarečo, Ki v bratih krepost in pogum izbudi.

Zato ve Slovenke! vas zbere naj vsaka Za venčanje pirno si vnetga rojaka, De narod z občutki se čistimi vnovi, De krepki, pogumni verste se sinovi,

Za vnuki junaški še vnukov zarod; Slovenski de sini, Vsi v duhu edini Svoj dom si odrešijo ptujca omot.