Posebne so kreposti škapulirja,
Ki, čujem, nosiš ga na golem vrati.
Ti najpobožnejši mej advokati!
Kar svetega je sveta, k tebi dirja.
Vse tercijalke z Údmata do Mirja
Bose do tebe romajo po blati;
Ko drug noben, ti moreš pomagati,
Samo – ne brez petičnega mehirja.
Saneta simplicitas! – Ti iz pobožnosti,
Smeje se, kuješ terde rumenjake,
Sram nij, poklekar! te v debelokožnosti.
Drugje ti prilike ne najdeš take;
Da z bogom si in vragom v lepi zložnosti.
Za to, pobožnik! šel si mej pervake.