Dopisi mi pošiljajo se gosti,
Nevoljni, da mej mojimi soneti
Naj slabši tebi vmerjen je, deveti,
Ker v serce nijsem prav te znal zabosti.
Vele mi, če imam kaj mozga v kosti,
Da mi od konca delo je začeti,
Svoj prožni lok še enkrat mi napeti
Klečeplaz! v te, da bode ti zadosti.
Ko vse naštel bi, kar jih vem, historije:
Kak „narodni molitvar“ terdovratni
V katoliškem je društvu, kakšen v zbori je,
Kak v „klubu“ on in v družbi je privatni,
In kakovšen v Čitalničnem prostori je:
„Zaperl bi sapo“ zgagi tej zagatni!