Ti hočeš zabavljati mi, sirota?
Ti, srakoper, ki še za staro skaka?
Med perjem še cvete ti „mišja dlaka“,
Perut dolgosti nema še života!
Potrebna ti je gnjezda še gorkota,
Prezgodaj si iz njega palo, spaka!
Če vsuje dež se nate iz oblaka,
Perut bi starke bila ti dobrota!
Prehitro nje popustil si zavetje.
Ko repka ti za palca pol poganja.
Že čivkanje se tvoje zdi ti petje.
Tvoj kljunček nij še vajen prav zobanja,
In vendar jezno – smešno mi početje!
V me, kosa terdokljuna se zaganja!