Gospod, despot slovenskega jezika!
Pred nami ti, za tabo mi korakamo;
Po ternji, čez kertine pot pretakamo,
Preširnega nam bog je dal vodnika!
Porednost tvoja z nami je velika:
Zdaj skočiš brez potrebe, mi vsi skakamo:
Ko se ti ljubi, sedeš, – zopet čakamo;
Pokorščina ovčic te silno mika.
Od truda in od žeje skoraj sahnemo,
Kakor pod kapom pot nam s čela kapa;
Postoj en čas, da malo se oddahnemo!
Čestiti družbi vsej uhaja sapa.
Počakaj, da si gerlo malo splahnemo –
Jaz s težka še dohajam Haderlapa!