Skip to content
1836–1923

XXVII.

Josip Stritar

Komur je gracija se nasmijala, Vse sme; postavi se lehko na glavo, Poreden, grob je – vse mu vpije „bravo“! Vse pristoji, resnoba mu in šala.

Beseda derzna – njemu prav je pala! Igra z jezikom, zvija ga šegavo, Vsi elegantno mu slave pisavo; Kar on počne – gotova mu je hvala.

Andrejčkov Jože! s skornjami čez ramo, Mehur za pasom čez pisarsko polje Korakaš peš, ponujaš svojo „kramo“. Za mizo pri kozarci dobre volje

Poslušamo te radi – eno samo: Tobak tvoj, Jože. ne diši najbolje!

Cookies on Poetry Cove

We use cookies to remember your language preference and — only with your consent — to learn how Poetry Cove is used. You can change your mind any time.
XXVII. · Josip Stritar · Poetry Cove