Če k suknji „gumb“ privežem si za silo,
Ne štejem se za to še med krojače,
Ki suknje, plašče delajo in hlače,
Zakaj? – Saj jih je že tako obilo!
Kedor steknol pri nas je „bilo“ z „milo“
Enkrat po sreči, od veselja skače;
Versti se med parnaske postopače,
In teto imenuje pevsko Vilo!
Otroci smo si hišice gradili,
Za kratek čas, ne na ogled, ne v rabo;
Če kdo prišel je, že smo jih razbili.
Igrati z rimami, nij ravno slabo;
Kar spišeš, kaži, čitaj svoji „mili“,
Potem zakuri peč – in mir bo s tabo.