Pisatelji slovenski, časnikarji!
Kako sirovi ste, neotesani;
Bosi, nevmiti in nepočesani,
Po govori, vedenji ste dervarji!
S peresi ne, vi pišete z loparji!
Če v mislih ste, v jezikn telebani,
Vi menite, da pravi ste Slovani;
Kje plemenitost v vašem je slovarji?
V psovanji strašno vi ste izgovorni;
Z „nemčurji“, „mavtarji“, „liberaluhi“
Nam pridno bogatite jezik vborni.
A kakor goba ste v humorji suhi,
V salonu, kakor v coklah kmet, okorni;
Za vso lepoto slepi ste in gluhi.