Verti, spreminja čas se brez prestanka!
Prej časa, novcev bilo je izguba,
Zdaj rodoljubje pase rodoljuba;
Skerbi za svoje, kakor mati, stranka.
Temu se grošna v zakon da meščanka,
Tam onemu je „sinekura“ ljuba;
In tega uda narodnega „kluba“
Ravnatelja izvoli nova „banka“.
Ko verze vlada kako jim „koncesijo“,
Huj! zbirajo okolo nje se kavke,
Ter tiho v lepi zložnosti dele si jo.
In ljudstvo! kake imaš ti opravke?
Ti stradaš, moliš, hodiš za procesijo,
Ti vpiješ: Slava! – ter plačuješ davke! –