Skip to content
1836–1923

XLVI.

Josip Stritar

Molčanje lepo res je, modro delo, Ki misli: kar ne peče te, ne gasi! Z njim človek sitnosti ne nakopa si, Celo koristi svoje bo izmelo.

A vendar, bratje! meni bi se zdelo: Molčali smo dovolj, – prišli so časi, Da jasna, krepka se beseda zglasi, Ki reče: To je černo, to je belo!

Da vse nam gre na robe, kaj je krivo? Povedati je treba to mej brati: Molčanje naše prepoterpežljivo. Čas je, da že prestanemo mižati;

Pomislite, vam priporočam v živo: Tuj greh na grebe drugih je molčati.

Cookies on Poetry Cove

We use cookies to remember your language preference and — only with your consent — to learn how Poetry Cove is used. You can change your mind any time.
XLVI. · Josip Stritar · Poetry Cove