Skip to content
1836–1923

XLV.

Josip Stritar

Materijalnost, neozdravna kuga! Če krivo mi skerbno oko ne sodi, Na mladem tudi že se kažeš rodi; Mladina bila nekedaj je druga!

Ko mislim to, serce mi tare tuga; Pomočka jaz ne vidim taki škodi, Za upom zrem, ki plava mi po vodi; Pervak, poglej, to tvoja je zasluga!

Vse preterpela ti bi, domovina! Kar je grešilo se; to je najhuje, Če upanja ne kaže več mladina. Plevel razširjen težko se izruje,

Ne zmaga plemenita ga rastlina; – Gorje mu, kdor mladino pohujšuje!

Cookies on Poetry Cove

We use cookies to remember your language preference and — only with your consent — to learn how Poetry Cove is used. You can change your mind any time.
XLV. · Josip Stritar · Poetry Cove