Nerodovitna, kakor tla na Krasi.
Slovenija je naša mati skopa,
Pritlikav rod po njej, neslaven stopa;
Kje mož kaj vreden zdaj se nam oglasi?
Nekdaj so, bratje! bili drugi časi:
Preširna smo imeli, Cojza, Čopa,
Kopitarja poznala je Evropa;
Še pomnijo jih starci sivolasi.
Iz serca mater svojo so ljubili,
Preblage duše, za vse lepo vžgane.
Brez prida sebi, zanjo se trudili.
Na slabje vedno svet se preobrača;
Kdor zdaj pri nas za dom z mazincem gane,
Moli že roko, da se trud mu plača.